Zaposleni v zdravstvenih ustanovah so deležni neprimernega ravnanja pacientov, kar negativno vpliva tako na zaposlene kot ustanove. Za ustrezno ukrepanje in pomoč zaposlenim je treba proučiti socialne stresorje, ki so povezani z delom s pacienti (PSS). Namen raziskave je bil ugotoviti, katero je najbolj izrazito ravnanje pacientov, ki prispeva k socialnemu stresu zaposlenih v Slovenskih zdravstvenih ustanovah, in prepoznati socialne stresorje, povezane z delom s pacienti (PSS), primerjati stanje med različnimi zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah in različnimi vrstami zdravstvenih ustanov na primarni, sekundarni in terciarni ravni.
V raziskavi je sodelovalo 750 zaposlenih iz Slovenskih zdravstvenih ustanov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Čeprav je bilo uporabljeno neverjetnostno vzorčenje, je bil vzorec reprezentativen glede na spol in tip zdravstvenega delavca (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).
Rezultati kažejo, da pri delu s pacienti najbolj izrazito prispevajo k socialnemu stresu zaposlenih pričakovanja in vedenja pacientov, ki jih zdravstveni delavci z vidika razumnosti in sprejemljivosti razumejo kot neprimerna, ter neprijetni oziroma sovražni pacienti. Zaposleni v zdravstvenih ustanovah na primarni ravni se srečujejo z manj verbalno agresivnimi in neprijetnimi pacienti kot v ustanovah na terciarni ravni. Čeprav so med vsemi zdravstvenimi delavci neprimernemu ravnanju bolj izpostavljeni manj izobraženi zdravstveni delavci, pa doživljajo več neprimernega vedenja ravno zdravniki.
Vodje bi morali zaposlenim v zdravstvenih ustanovah omogočiti, da se udeležijo usposabljanj na področju ravnanja s pacienti, usmerjenih predvsem v upravljanje odnosov s pacienti ter vzpostavljanje ustreznih medsebojnih odnosov med pacienti in zaposlenimi v zaposlenih ustanovah.