摘要：Avtorici prikažeta razvoj sodne prakse s področja avtorskega prava v zadnjih desetih letih. Analiza sodne prakse pokaže, da je ključna predpostavka, ki odločilno vpliva na presojo pravnega standarda avtorskega dela, individualnost. Uveljavljeno je stališče, da manjši kot je manevrski prostor možne ustvarjenosti, večji mora biti vložek, ki je potreben za izpolnitev kriterijev iz 5. člena ZASP. Na področju vsebinskih omejitev avtorske pravice je sodna praksa razvila ustrezna, konkretna in domišljena merila, ki kažejo razumevanje za občutljivo vlogo ravnotežja med avtorsko pravico in pravicami tretjih. Čeprav je področje prenosa avtorskih pravic izredno pomembno za učinkovito izkoriščanje avtorskih del, pa je primerov s tega področja v sodni praksi relativno malo. .
