摘要：Prispevek analizira sodobni politični zemljevid Balkana s pomočjo morfološke, strukturne in funkcijske analize. Za to območje so značilne pogoste spremembe političnih meja, države so mlade, večinoma majhne, etnično mešane in z obsežnimi perifernimi območji. Večina narodov ima dve politično-teritorialni enoti. Te države so vse po vrsti ranljive, zato je tudi latentni krizni potencial visok. Opisane razmere ustvarjajo specifične periferne pokrajine. Na drugi strani se močno povečuje tranzitna prometno-strateška funkcija Balkanskega polotoka.
