摘要：Prispevek pojasnjuje rabo zemljišč v kontekstu celovitih družbenih vidikov. Sedanji model razume kot vmesno fazo prostorskih procesov in kot posledico različnih človekovih aktivnosti, torej kot tečaj med družbo in okoljem. Avtor poudarja posledice javne davčne politike in opozarja, da bi morali namesto večplastne diferenciacije prostorskih procesov bolj upoštevati ciljno naravnano politiko rabe zemljišč.
