摘要：While the classical card versions of the Stroop colour-word tasks employ verbal mode of response (the participants have to read the stimuli or name their ink colour aloud),the single-item computerised versions of the task frequently rely on manual mode of response (the participants need to signal the meaning of the stimuli or its ink colour by pressing the appropriate key).An experiment was carried out to directly assess possible ERP and reaction times differences between a verbal and a manual response mode version of the task.The comparison of reaction time results obtained on 22 students of psychology performing both verbal and manual response mode version of the task show longer reaction times for the manual version as well as important differences between the patterns of reaction times of individual conditions obtained in each version of the task.The result demonstrated a qualitative difference between the two versions of the task,which can be attributed to a stronger influence of automatic word reading in the verbal response mode version.The differences shown warn against a direct comparison of results obtained with different response mode versions of the Stroop colour-word task.
其他摘要：Pri klasični verziji Stroopovega testa,v katerem povezujemo barvo in besedo,ki to barvo označuje ali pa ne,se običajno poslužujemo verbalnega načina odgovarjanja,kar pomeni,da mora udeleženec glasno brati dražljaje ali povedati barvo,v kateri so ti natisnjeni.Računalniška verzija testa pa sloni na ročnem,torej gibalnem načinu odgovarjanja,pri čemer udeleženec pomen dražljaja ali barve,v kateri je napisan dražljaj,označiti s pritiskom na ustrezno tipko.Izvedli smo preizkus,v katerem smo ocenili morebitne razlike med verbalno in ročno verzijo Stroopove naloge v elektroencefalogramsko posnetih možganskih valovih ERP ter v reakcijskih časih odgovarjanja.Primerjava izsledkov analize reakcijskih časov,izmerjenih pri 22 udeležencih,študentih psihologije,ki sta jim bili prezentirani obe verziji testa,kaže daljše reakcijske čase na ročni verziji kakor tudi pomembne razlike med vzorci reakcijskih časov v posameznih merskih pogojih na obeh verzijah testa.Rezultati nakazujejo na pomembne kvalitativne razlike med obema verzijama,ki bi jih lahko pripisali močnejšemu vplivu avtomatskega branja besed pri verziji z verebalnim odgovarjanjem.Razlike tudi opozarjajo na nevarnost neposrednega primerjanja rezultatov,ki smo jih dobili z dvema različnima verzijama Stroopovega testa.
