摘要：The present article is concerned with noogenic personality characteristics of adolescents involved in military training in relation to psychic and psychosomatic symptoms.A selected sample of 107 conscripts was questioned regarding their psychical and psychosomatic symptoms in the first and in the sixth month of their military training.They were also questioned regarding personal meaning of life,as well as regarding their values and attitudes toward the army.Individuals maintaining their personal meaning of life,have less psychical and psychosomatic symptoms after coming to army than the others.The findings do not support the hypothesis that after five months of military training the number of symptoms decreases.In most participants the symptoms mostly remained at the same level after five months of training,for one third of respondents the number of symptoms increased significantly.In 9 % of military recruits number of symptoms decreased.The evaluation of differences in the number of symptoms between two assessments showed,that personal meaning,values and attitudes toward army discriminate the groups with different levels of adjustment to military service.Participants with the same level of symptoms after five months are less hedonistic,have more positive attitudes toward army and higher rates on meaning scales.The data are interpreted in the context of theory that adjustment to stressing life events is mediated by noogenic personality characteristics.
其他摘要：Raziskava se nanaša na evalvacijo noogenih osebnostnih lastnosti mladostnikov na vojaškem usposabljanju v odnosu do števila simptomov psihičnih in psihosomatskih motenj pri teh mladostnikih.107 nabornikov na služenju vojaškega roka je v prvem in v šestem mesecu po prihodu v vojsko reševalo vprašalnik,ki meri simptome psihičnih in psihosomatskih motenj.Ocenjeno je bilo tudi njihovo doživljanje smisla v življenju,vrednote in stališča do vojske.Ugotovljeno je bilo,da doživljanje smisla v življenju ločuje posameznike z različno izraženostjo simptomov psihičnih in psihosomatskih motenj.Posamezniki,ki življenje doživljajo kot manj smiselno,imajo več psihičnih težav po prihodu v vojsko kot tisti,ki življenje doživljajo kot bolj smiselno.Ocena razlik v izraženosti psihičnih in psihosomatskih motenj med prvim in drugim merjenjem je pokazala,da po preteku petih mesecev število simptomov pri večini ne upade.Pri dveh tretjinah nabornikov je število simptomov psihičnih motenj ostalo na enakem nivoju,pri slabi tretjini pa se je število simptomov povečalo.Skupina,kjer je nivo simptomatike po petih mesecih ostal enak,doživlja več smisla v življenju,ima bolj pozitivna stališča do vojske in je manj hedonistično usmerjena v primerjavi s skupinama,kjer je raven simptomatike bodisi narasla ali pa upadla.Rezultati so interpretirani v skladu s teoretično predpostavko o vlogi noogenih osebnostnih lastnosti kot mediatorskih spremenljivk pri prilagajanju na stresne okoliščine,v tem primeru na vojaško usposabljanje.
