摘要：The paper presents an overview of research findings on influence of family environment,especially parental behaviour,on child's development.Contemporary authors question early socialization researchers' claims that family characteristics and parental behaviour have important influence on behaviour of their children.Later researchers examined the size and durability of possible effects of family environment on child development.In addition,they focused on establishing whether it is actually the parental behaviour that influences child's development or,on the contrary,parental behaviour represents mainly a reaction to child's characteristics.Behaviour genetic studies have provided evidence that many traditional measures of family environment,including measures of parental behaviour,show genetic influence,thus reflecting genetically influenced child characteristics.Behaviour geneticists also suggest that environmental influences on child (personality) development include predominantly non-shared environment,i.e.individual child's specific experiences,his/her own perceptions and interpretations of objectively same events.Based on empirically determined significant genetic effects on most behavioural traits and inconclusive results of studies on effects of family environment on child development some authors believe that it is not the parents,but rather genetic factor and/or peers who have the key role in child development.With respect to findings of behaviour genetics numerous recent studies of relations between family environment and child development involve child specific measures of (extra)familial environment and examine the interactions between characteristics of an individual and those of his/her environment.
其他摘要：V prispevku predstavljam pregled ugotovitev raziskovalcev o vplivu družinskega okolja,zlasti vedenja staršev na razvoj otrok.Sodobni raziskovalci postavljajo pod vprašaj trditve avtorjev zgodnjih socializacijskih raziskav,da značilnosti družine in vedenja staršev pomembno vplivajo na vedenje njihovih otrok.Kasnejši raziskovalci so preučevali velikost in trajanje možnih učinkov različnih vidikov družinskega okolja na razvoj otrok.Poleg tega so se osredotočili tudi na ugotavljanje tega,ali dejansko starševsko vedenje vpliva na razvoj otrok ali pa,nasprotno,vedenje staršev predstavlja predvsem odziv na značilnosti njihovih otrok.Rezultati vedenjsko genetskih študij so namreč pokazali,da številne mere družinskega okolja,vključno s starševskim vedenjem odražajo genetski učinek,torej odražajo značilnosti otrok.Vedenjski genetiki tudi ugotavljajo,da so za (osebnostni) razvoj otrok pomembni predvsem tisti dejavniki okolja,ki si jih otroci v isti družini ne delijo,torej specifične izkušnje posameznega otroka oz.njegove zaznave in interpretacije objektivno enakih okoljskih dejavnikov.Na podlagi ugotovljenega pomembnega učinka genetskih dejavnikov na večino vedenjskih potez in neenotnih rezultatov v zvezi z vplivom družinskega okolja na razvoj otrok nekateri avtorji menijo,da v razvoju otrok nima ključnega pomena vedenje staršev,pač pa genetski dejavniki in/ali vrstniki.V skladu z ugotovitvami vedenjske genetike številne novejše študije odnosov med družinskim okoljem in razvojem otrok vključujejo za otroka specifične mere (izven)družinskega okolja ter se osredotočajo na preučevanje interakcij med značilnostmi posameznika in njegovega okolja.
