摘要：Abilities of conservation (of number,length,volume,etc.) tend to appear between 6 and 10 years of age.According to the Piaget's theory,the conservation abilities on different domains are supposed to appear at about the same age because their development is related to the concrete operational thinking.Most of the empirical evidence,however,did not support this assumption,suggesting that conservation on specific domains (e.g.number) tends to appear earlier in regard to other domains (e.g.liquid,volume).In addition,children often showed understanding of conservation when presented with every-day problems,but failed to explain the same problem on its logical level.The problem of the present research was twofold: to determine the developmental priority of either domain of conservation,and to better comprehend the relation between logical,experiential,and perceptual understanding of conservation in children.In the study,153 children,aged 6 to 8 years,were presented with two Piagetian problems of conservation: number and liquid tasks.The results suggested that understanding of the first task (conservation of number) seems to be necessary for understanding of the other task (conservation of liquid).In addition,experiential thinking seems to play an important role in the development of conservation.The findings can be partly explained in terms of the Vigotsky's zone of proximal development,yet they rise hypotheses that still call for further empirical justification.
其他摘要：Sposobnosti ohranjanja količine se pojavijo okrog 5.leta starosti in se pri večini otrok razvijajo do približno 10 leta starosti.Otroci,ki nimajo razvitih sposobnosti konzervacije,menijo,da se s spremembo oblike določenega predmeta (npr.če kroglico iz plastelina razvaljamo) spremenijo tudi ostale količinske mere tega predmeta (npr.teža,volumen ali količina plastelina).Študije so pokazale,da se razumevanje principa ohranjanja količine na nekaterih področjih (npr.ohranjanje števila) razvije prej kot na drugih področjih (npr.količina tekočine),vendar s temi študijami niso uspeli zadovoljivo pojasniti,ali je razumevanje lažjih nalog hkrati tudi pogoj za razumevanje težjih.Drugič,izsledki študij so prav tako pokazali,da otroci princip ohranjanja količine laže razumejo v vsakodnevnih življenjskih situacijah kot pa v abstraktnih laboratorijskih pogojih,iz česar smo sklepali,da se razumevanje ohranjanja količin po pravilu prej razvije na izkustveni kot pa na logični ravni.V tem prispevku predstavljamo empirične podatke,s katerimi smo želeli osvetliti oba omenjena problema.V študiji je sodelovalo 135 otrok,starih med 6 in 8 let,ki so reševali piagetovski nalogi konzervacije števila in količine tekočine.Iz rezultatov bi lahko sklepali,da je razumevanje principa ohranjanja števila pogoj za razumevanje načela ohranjanja količine tekočine,izkustveno mišljenje pa ima zelo pomembno vlogo v razvoju razumevanja tega načela na konkretno logični ravni.Dobljene rezultate lahko smiselno pojasnimo z mehanizmom območja bližnjega razvoja.Rezultati so pomembni,ker dopolnjujejo naše vedenje o razvoju sposobnosti ohranjanja količine pri otrocih,hkrati pa odpirajo nekatera nova vprašanja na praktični in teoretični ravni.
