摘要：Passing Matura is the last step of the secondary school graduation,but it is also the entrance ticket for the university.Besides,the summary score of Matura exam takes part in the selection process for the particular university studies in case of 'numerus clausus'.In discussing either aim of Matura important dilemmas arise,namely,is the Matura examination sufficiently exact and rightful procedure to,firstly,use its results for settling starting studying conditions and,secondly,to select validly,reliably and sensibly the best candidates for university studies.There are some questions concerning predictive validity of Matura that should be answered,e.g.(i) does Matura as an enrollment procedure add to the qualitaty of the study;(ii) is it a better selection tool than entrance examinations formerly used in different faculties in the case of 'numerus clausus';and (iii) is it reasonable to expect high predictive validity of Matura results for success at the university at all.Recent results show that in the last few years the dropout-rate is lower than before,the pass-rate between the first and the second year is higher and the average duration of study per student is shorter.It is clear,however,that it is not possible to simply predict the study success from the Matura results.There are too many factors influencing the success in the university studies.In most examined study programs the correlation between Matura results and study success is positive but moderate,therefore it can not be said categorically that only candidates accepted according to the Matura results are (or will be) the best students.Yet it has been shown that Matura is a standardized procedure,comparable across different candidates entering university,and that – when compared entrance examinations – it is more objective,reliable,and hen ce more valid and fair a procedure.In addition,comparable procedures of university recruiting and selection can be found at universities in many other European countries.
其他摘要：Opravljen maturitetni izpit pomeni uspešno zaključeno gimnazijsko izobraževanje in predstavlja vstopnico za vpis na univerzitetni študij,hkrati pa se število točk na maturitetnem izpitu uporablja v sistemu selekcijskih kriterijev za vpis na določeno smer študija,če je vpis omejen.V obeh primerih se vprašamo,ali je matura tako natančen in pravičen inštrument,da rezultati najprej pomagajo določiti zadostne začetne pogoje za študij ter nato še veljavno,zanesljivo,objektivno in občuljivo izbrati najboljše med kandidati za študij.Pri napovedni vrednosti mature moramo odgovoriti na nekatera vprašanja: ali matura kot vstopni pogoj prispeva k boljšemu študiju,ali v primeru omejenega vpisa pomeni napredek glede na pretekle sprejemne izpite na fakultetah in ali je realno pričakovati visoko napovedno veljavnost rezultatov mature za študijski uspeh na univerzi.Podatki kažejo,da je v zadnjih nekaj letih osip pri študiju manjši kot prej,da je pretočnost iz letnika v letnik boljša in da je trajanje študijskega obdobja za posameznega študenta v povprečju krajše.Vendar študijske uspešnosti ni mogoče preprosto napovedovati zgolj iz rezultatov na maturi.Preveč dejavnikov vpliva na uspeh na univerzi.Pri večini analiziranih študijskih programov je zveza med uspehom na maturi in uspešnostjo pri študiju sicer pozitivna,a ne visoka,torej ne moremo trditi,da bodo le sprejeti maturantje zagotovo tudi najboljši študentje.Vendar tega ni mogoče z gotovostjo trditi za noben prediktor.Izkaže se,da je matura standardni izpit,primerljiv za vse kandidate,ki se vpisujejo na univerzo,in da je v primerjavi s preteklimi sprejemnimi izpiti na smereh študija z omejenim vpisom objektivnejši,zanesljivejši in z vidika kandidatov pravičnejši ter tudi zato veljavnejši postopek.Takšen način univerzitetnega kadrovanja in selekcije je mogoče srečati na marsikateri državni univerzi v evropskih državah.
