摘要：This article provides an overview of the theoretical underpinnings and some empirical findings regarding the Mozart effect.The "Mozart effect" refers to an enhancement of performance or change in neurophysiological activity associated with listening to Mozart's music.It was first reported in 1993 by researchers at the University of California,Irvine.They decided to choose Mozart since he started composing at the age of four.Thus they suggested that he was exploiting the inherent repertoire of spatial-temporal firing patterns in the cortex.Causal basis for relations between music ability and spatial reasoning ability is provided by the trion model of cortex.In this research context music is used as a window into higher brain functions.The Mozart effect can be referred to two different phenomena.The first is short-term increase in spatial abilities,the other is the possibility of formal training in music to bring benefits to other areas of human's knowledge.The effect can be found in the subsequently improved performance on spatial test results,increased EEG coherence,increased correlations of neurophysiological activity on the temporal and left frontal areas,increased spatial-temporal reasoning after piano lessons in preschool children,an enhanced learning of a maze by rats,changes in amplitude of alpha rhythm and increased interhemispheric coherence,in changes in EEG power and coherence,especially on the right temporal area,significant decreases in epileptiform activity,and enhanced short-term spatial-temporal reasoning in Alzheimer patients.
其他摘要：V članku je predstavljen pregled teoretičnih osnov in nekaterih empiričnih študij o Mozartovem učinku.Mozartov učinek je nevrofizološki fenomen,ki se kaže v pomembnem izboljšanju reševanja prostorsko-časovnih nalog in v spremembi nevrofiziološke aktivnosti ob prisotnosti Mozartove glasbe.Prvič so o njem poročali znanstveniki Kalifornijske Univerze,Irvine,leta 1993.Celoten koncept temelji na preizkušanju trionskega modela organizacije korteksa.Glasba je v tem primeru le posrednik za vpogled v delovanje višjih kognitivnih funkcij.Mozartova glasba je bila v raziskovalne namene izbrana na podlagi predpostavke,da je omenjani skladatelj že pri štirih letih uporabljal inherentni repertoar prostorsko-časovih vzorcev v korteksu,saj je začel skladati že v zgodnjem otroštvu.Mozartov učinek se nanaša na dva različna fenomena,po eni strani gre za kratkotrajno povečanje prostorskih sposobnosti ob poslušanju Mozartove glasbe ter po drugi strani za dolgotrajni učinek formalnega glasbenega izobraževanja na delovanje višjih kognitivnih funkcij.Kaže se v pomembnem izboljšanju rezultatov reševanja prostorskih testov,povečani EEG koherenci,povečanih korelacijah nevrofiziološke aktivnosti temporalnih in levo frontalnih področij,v povečanem prostorsko časovnem sklepanju pri predšolskih otrocih po nekajmesečnem učenju klavirja,v izboljšanem učenju orientacije v labirintu pri podganah,v spremembah v amplitudi alfa ritma in povečani interhemisferični koherenci,v spremembah v moči in koherenci EEG-ja,posebno v desnem temporalnem področju ter v pomembnem upadu epileptiformne aktivnosti ter v povečanem kratkoročnem prostorsko časovnem sklepanju pri Alzheimerjevih bolnikih.
关键词：neurophysiology;trion model of cortex;Mozart effect;spatial-temporal reasoning
其他关键词：nevrofiziologija;trionski model organizacije korteksa;Mozartov učinek;prostorsko časovno sklepanje
