出版社：Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
摘要：Predmet pričujoče analize je študija enega izmed segmentov pripovedne produkcije urugvajskega pisatelja Carlosa Liscana (Montevideo, 1949), pri čemer se avtor osredotoča na zbirko Oficio de ventriloquia I, ki združuje kratke zgodbe, objavljene med letoma 1981 in 2011. V prispevku želi raziskati, na kakšen način pisatelj v kratki zgodbi »La historia interminable« vzpostavi intertekstualno refleksijo o lastnem pripovednem opusu, pa tudi intertekstualni dialog s kratko zgodbo »La Biblioteca de Babel« Jorgeja Luisa Borgesa. Zgodba ohranja tematsko kontinuiteto s pomočjo konceptualne makrolinije, ki zaznamuje celotno Liscanovo pripovedno produkcijo: iskanje načina, kako bi življenje sovpadlo s pisanjem. Avtor poskuša pokazati, da zgodba »La historia interminable« sproža dvojno prevpraševanje. Najprej gre za ustvarjanje niza likov, ki se eksponentno množijo v kreativnih instancah; pomnoževanje do neskončnosti – aplicirano na proces literarnega ustvarjanja – je mogoče brati kot nujo po obstanku človeka, ki skuša ustvariti potencialno neskončen literarni korpus, da bi dosegel »nesmrtnost skozi pisanje«. Druga raven pa je refleksija o obsesiji z absolutnim védenjem, željo, da bi zajel in ubesedil vse; tako se zdi, da Liscanova zgodba ponuja ponovno predelavo kritike te obsesije, saj se pisateljeva identiteta po njegovi smrti razprši prav zato, ker nihče ne more zaobjeti njegovega dela v celoti. Pisanje, če povzamemo, se torej postavi v vlogo »shrambe za izkušnje«, ki jih nihče več ne more uporabiti.
其他摘要：The aim of our analysis is to study a section of the narrative production of the Uruguayan writer Carlos Liscano (Montevideo, 1949), focusing on the short story La historia interminable in the collection of the author’s stories Oficio de ventriloquia I, published between 1981 and 2011. We seek to understand, on the one hand, how the writer conceives an intratextual conection between his own narrative work and “La historia interminable” and, on the other hand, how he establishes an intertextual dialogue with Borges’ La biblioteca de Babel.La historia interminable maintains a thematic continuity with Liscano’s entire narrative production with the leitmotiv of how to match life with writing and does so in two ways. First it creates a series of characters who in turn multiply infinitely, which can be read as reflecting a human need to create a potentially infinite literary corpus as means of attaining “immortality through writing”. Second, the short story offers a reflection on the human obsession with absolute knowledge and the desire to know everything and to narrate everything and indeed seems to present a critical re-elaboration of this obsession; in the story, the identity of the writer dissipates after his death, precisely because nobody can cover all his work. Writing, in this case, becomes merely a “store of experiences” that no one can use.
关键词：Carlos Liscano; urugvajsko sodobno pripovedništvo; Oficio de ventriloquia I; nesmrtnost skozi pisanje; ustvarjanje kreativnih instanc
其他关键词：Carlos Liscano; uruguayan contemporary short narrative; Oficio de ventriloquia I; immortality by writing; creation of creative instances
