出版社：Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
摘要：Da bi usvojil in obvladal razpon vlog označevalcev, se mora učenec španščine kot tujega jezika soočiti z različnimi konteksti njihove rabe. Priročniki in učbeniki za španščino kot tuji jezik jih navadno ne obravnavajo poglobljeno, temveč predstavijo zgolj enoznačne leksikalne pomene, se pri tem posvečajo izključno govorjeni dinamiki in jih običajno ponazorijo le z izrazom bueno. V prispevku se analizira dinamiko nekaterih pogovornih označevalcev strinjanja v pisnem digitalnem sporazumevanju v argentinski španščini, in sicer z vidika interakcijske sociolingvistike in sociokulturne pragmatike. Prav zato smo vključili tudi doprinos komunikacijskega modela za poučevanje tujih jezikov. Zasledujemo dva cilja: pokazati vpliv sporočanjske situacije na interpretacijo pogovornih označevalcev strinjanja, ki lahko v skladu z jezikovnimi in zunajjezikovnimi dejavniki odražajo tako pozitivno (označevalec strinjanja) kot negativno (izraz jeze) polarnost; in se nato osredotočiti na sposojenko ok in vrednosti, ki jih lahko izraža v pisnem digitalnem sporazumevanju. Rezultati kvalitativne analize dvajsetih v Argentini izvedenih anket kažejo na pomembnost obravnave različnih kontekstov pojavljanja za razumevanje kompleksnosti označevalcev.
其他摘要：For the acquisition and domain of the spectrum of functions that markers have, the ELE (Spanish initials for Spanish as a Foreign Language) student needs to encounter the different contexts where they operate. ELE textbooks usually address markers superficially, showing univocal lexical meaning, only attending to their oral dynamic and, generally, exemplifying just with the expression bueno. This paper analyses the dynamics of some conversational markers of agreement in written digital interactions in Argentinean Spanish, from the approaches of Interactional Sociolinguistics and Sociocultural Pragmatics. In addition, we integrate the contributions of the communicative model for foreign language teaching. Our objective is twofold. On the one hand, to demonstrate the incidence of the communicative situation in the interpretation of conversational markers of agreement, whose polarity, depending on linguistic and extralinguistic factors, is both positive (marker of agreement) and negative (anger expression). On the other hand, to focus on the loanword OK – with much use in the oral interactions of ELE students – and the nuances that it acquires in the written digital interactions. Through a qualitative analysis of 20 surveys conducted in Argentina, the results indicate the relevance of addressing different occurrence contexts to comprehend the complexity of the markers.
