摘要：Prof. dr. Ericha Prunča sem imela priložnost spoznati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot lektorica za slovenski jezik na Inštitutu za slavistiko in Inštitutu za uporabno in teoretično prevodoslovje Univerze Karla in Franca v Gradcu. Kot predstojnika prevajalskega inštituta, ki mu je bil predan z dušo in s srcem, ga je bilo tam mogoče srečati od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera. Spominjam se, da me je tedaj zelo prijazno sprejel in z zanimanjem spremljal moje delo. Dr. Erich Prunč, slavist in jezikoslovec svetovne razsežnosti, se je intenzivno posvečal tudi slovenski literarni vedi, še zlasti starejši slovenski književnosti na avstrijskem Koroškem. Z raziskavo o Urbanu Jarniku, sodobniku Franceta Prešerna, si je leta 1983 pridobil habilitacijo in leta 1987 izdal kritično izdajo Jarnikovih del v treh knjigah.
