摘要：Slavistka, redna profesorica v pokoju, dr. Martina Orožen praznuje petinosemdesetletnico svojega ustvarjalnega, slovenskemu zgodovinskemu jezikoslovju posvečenega, življenja. Rodila se je 12. oktobra 1931 v Turju nad Hrastnikom, gimnazijo je po vojni obiskovala v Celju in l. 1957 diplomirala iz slovenskega jezika s književnostjo in primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam je istega leta postala asistentka za staro cerkveno slovanščino, l. 1966 doktorirala s tezo Razvoj futuralno-modalnih gramatičnih oblik v knjižni slovenščini od 16. do 19. stoletja, od l. 1972 kot docentka, 1977 izredna, 1984 kot redna profesorica »predavala, tvorno raziskovalno dopolnjevala in tematsko širila, metodološko-analitično poglabljala« jezikovnozgodovinske vsebine (Orožen, Slovenistika 2009, 9–10). Za akademikoma Franom Ramovšem in Tinetom Logarjem je od l. 1978 do upokojitve l. 1996 uspešno vodila katedro za zgodovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Štiri desetletja je generacijam študentov na predavanjih in seminarjih z ustvarjalno zavzetostjo, strokovno očaranostjo, humanistično predanostjo, izjemnim pedagoškim žarom in človeško toplino posredovala vednost o jezikovni podobi slovenskih srednjeveških rokopisov, razvoju slovnične zgradbe slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja, o zgodovinskem konzonantizmu, oblikoslovju, besedišču, po reformi študija v 90. letih še o funkcijski zvrstnosti, pokrajinskih različicah in etnolingvistiki. Mnoge izmed njih je z neutrudnim preučevanjem različnih razvojnih stopenj slovenskega jezika in jezikovnih sprememb po vseh jezikovnih ravninah od glasoslovja do besediloslovja v času in prostoru motivirala za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti – kot mentorica je izobrazila vrsto diplomantov, šest magistrov in šest doktorjev znanosti.
