摘要：isertacija poizkuša s pomočjo ustroja Kozmosa dokazati enotnost sveta,še toliko bolj pa likovnega sveta. Dokazuje ustroj umetnosti oblikovanja prostora,ki posnema pravzorec urejenosti Kozmosa. Poudarja kompleksnost razmisleka o arhitekturnem prostoru in arhitekturno oblikovanje opredeljuje kot enovito, nedeljivo celoto. Na arhitekturo in na pomen likovnosti za njeno izoblikovanje,gleda z zornega kota le navidezne ločenosti entitet,ki soustvarjajo arhitekturni prostor. Razumevanje arhitekture kot »kozmične umetnosti« sloni na predpostavki,da obstaja univerzalni red v urejenosti sveta. Sklepanja izhajajo iz logične ureditve Kozmosa,ki predstavlja model za delovanje vseh entitet,ki ga soustvarjajo. Takšno razumevanje stvarnosti vodi do sistema soodvisnih diad in dokaza,da dobra arhitektura sloni na zbiru soodvisnih dvojic, ki tvorno podpirata ena drugo. Uravnoteženje posameznih entitet vpliva tudi na oblikovanje kakovostnega arhitekturnega prostora.
