摘要：Sodobna arhitektura v resničnem svetu postaja vse bolj hibrid realnega in virtualnega – skupek snovnega in nesnovnega. Vse bolj je odvisna od pritoka in pretoka digitalnih podatkov skozi procese,ki jo organizirajo,jo definirajo v določenem trenutku, skrbijo za komunikacijo z okoljem in uporabnikom. Simbioza obeh sistemov (snovnega in nesnovnega – digitalnega) pripelje do končne pojavne oblike. Osrednji del naloge je namenjen raziskavi in analizi uporabe multimedijskih tehnologij,ki se ukvarjajo s 3D prostorom; virtualna,mešana in obogatena resničnost (virtual,mixed and augmented reality). Virtualna resničnost je v arhitekturni stroki prisotna že dalj časa,veliko manj pa so prisotne tehnologije mešane in obogatene resničnosti,ki združujeta resnični in virtualni svet in s tem omogočata povsem novo percepcijo prostora. Skozi študijo različnih primerov je izoblikovana definicija področja,ki j.
