摘要：Gledanje na duhovnost in z njo gledanje na sveto bo treba spremeniti. Sveto po svojem izvoru in pomenu pomeni loèeno,loèeno od navadnega. Kar v neskritosti sveta ostane skrito je sveto. Za sveto velja,da ni nujno,da je sinonim za boje,stvar je lahko sveta sama po sebi. Pokrajina je najprvobitnejši prostor èloveka,zato v sebi nosi atribut svetega. Sodobno bivališèe kot prebivališèe èlovekovega duha in kot prostor sobivanja z bo?anstvom ponekod postaja asketsko,poduhovljeno in meditativno. Na drugi strani se sodobni èlovek,ki ne najde veè prave opore,umika v osamo. Sodobni meditativni prostor ne potrebuje zunanje manifestacije,zato pa mora ustvarjati poduhovljen prostor. Dom bi morali razumeti kot vrednoto. Vrednota je sveta,sveto lahko oznaèimo kot vrednoto.
