摘要：Prispevek obravnava značilnosti rabe slovenskega naj in ruskega pust’ (пусть). V prvem delu je predstavljena klasifikacija zgradb,v katerih naj in pust’ nastopata v členkovni funkciji. V obeh jezikih se členka uporabljata v zgradbah s tretjeosebno obliko povednega naklona,ki lahko izraža bodisi posredno pobudo bodisi pomene,ki so sorodni z velelnostjo (izrekanje želje,izražanje soglasja ali dovoljenja). Kot posebnost slovenskega naj izpostavljamo zgradbe s členkom in pogojnikom,ki lahko оznačujejo znižano stopnjo verjetnosti ali posredujejo informacijo iz tujega vira. V drugem delu obravnavamo rabo leksemov naj in pust’ v vezniški funkciji. Ključna razlika med slovenskim leksemom naj in ruskim pust’ je v tem,da se je naj gramatikaliziral v veznik,ki ob glagolih velevanja uvaja predmetne odvisnike. Glagoli velevanja imajo v ruščini druga dopolnila: nedoločnike ali stavke z veznikom čtoby (da bi).
其他摘要：This article deals with the usage of Slovenian naj and Russian pust’ (пусть). The first part presents a classification of constructions in which naj and pust’ function as particles. Both languages use the respective particle in an indicative,third-person
