摘要：Slovenščina se uvršča med jezike,ki imajo zaradi sistemske kategorije spola in morfemske kompleksnosti njenega izražanja pri prizadevanjih za spolno pravičnost v družbi središčno vlogo. V preteklem letu so prizadevanja za spolno pravičnejše izražanje doživela dva vrhova: ob rabi podčrtaja kot pisnega signala za spolno nebinarnost oziroma mnogoterost ter ob odločitvi za izmenično rabo moškega in ženskega slovničnega spola kot generičnega v pravilnikih dveh ljubljanskih fakultet. V senci drugega je vprašanje podčrtaja doživelo premalo razprave;v prispevku zato s pomočjo postavk teorije jezikovnega menedžmenta,ki jih predstavljamo tudi ob primerih iz slovenske standardizacijske prakse,osvetljujemo nekatere dodatne vidike (morebitne) implementacije podčrtaja v rabo.
其他摘要：Due to its systemic category of gender and morphemic complexity of its expression,Slovenian can be considered a language that plays a central role in promoting gender fairness. During the past year,efforts for gender-fair expression have resulted in two a
关键词：jezik in spol;spolno pravični jezik;jezikovni menedžment;podčrtaj
其他关键词：language and gender;gender fair language;language management;underscore
