摘要：Razprave o tem,ali j e purizem pozitivna jezikovnokulturna dejavnost,ki ohranja samobitnost jezika,ali pa j e škodljiv,ker zavira njegov razvoj,v Sloveniji še niso končane. Začele so se v Prešernovem in Kopitarjevem času,v prvem jezikovnokulturnem spopadu pri nas,nadaljujejo pa se še danes,ko se nasprotujoča si mnenja razhajajo ob vprašanju,ali je slovenščina ogrožena. Zal nimamo temeljite analize,ki bi vse pojave purizma na Slovenskem razčlenila,ugotovila njegovo zgodovinsko (ne)upravičenost in predlagala model za reševanje podobnih vprašanj v prihodnje. Prav tako monografijo o purizmu pa prinaša delo Georgea Thomasa,predstojnika in profesorja za slovanske študije na Oddelku za sodobne jezike Univerze McMaster v Hamiltonu (Ontario,Kanada). Ta analiza purizma je zanimiva tudi zato,ker prihaja »od zunaj«,iz neslovanskega sveta,o katerem mislimo,da se z vprašanji čiščenja jezika ne ukvarja. Thomas omenja tudi neslovanski purizem in postavlja podmeno,»daj e purizem splošna družbenostnojezikoslovna danost«,torej - da ga poznajo vsi jeziki.
