摘要：Uvod. Akanje in ukanje' sta v slovenskem jeziku dva nasprotujoca si narecna pojava v kratkem (nenaglasenem) vokalizmu;uvrSCamo ju med pojavne oblike t. i. moderne vokalne redukcije. Ukanje se pojavlja strnjeno v juznem delu gorenjskega narecja,v zahodnih istrskih govorih in notranjskih govorih ob reki Pivki,polo2ajno (za velari in labiali) v Crnovrskem nareju in v vzhodnodolenjskih govorih,razprseno pa tudi v vseh stajerskih narejih. Akanje je znacilno za rovtarska narecja,severmne in osrednje dolenjske govore,za notranjske govore ob zgomjem toku reke Reke,za babnopoljski govor kostelskega narecja in za korosko ziljsko narecje,polozajno akanje (ne za velari in labiali) pa poznata Crnovrsko narecje in vzhodnodolenjski govori. Pri akanju gre za intenzitetne spremembe (Ramovs 1935: 227) ali za nizanje jeziCne lege pri izgovoru sredinskega glasu o v smeri proti a,pri ukanju pa se intenzitetne spremembe (visanje lege jezika) odrazajo najbolj v kvantiteti. Za slovenski knjizni jezik je bilo ugotovljeno,da je trajanje samoglasnikov vezano tudi na osnovno frekvenco in da sta ta parametra komplementama: Cim vija je lega jezika,tem krajsi je izgovorjeni samoglasnik in visja je njegova osnovna frekvenca,oziroma: cim nizja je lega jezika,tem daljsi je samoglasnik in nizja je njegova osnovna frekvenca (Srebot 1988: 242). Ker nas v raziskavi zanimajo samo nenaglaseni samoglasniki,ti pa so v slovenscini fonolosko vecinoma kratki,nam parametra (ne)naglaSenosti ni potrebno upostevati. Pri merjenju trajanj samoglasnikov bomo uposevali le njegovo mesto glede na naglas oziroma polozaj v besedi (v pred- ali ponaglasnem zlogu,v vzglasju ali izglasju) pri normalni hitrosti spontanega govora2 razlicnih govorcev oz. informatorjev.
