出版社:Ljubljana University Press, Faculty of Arts (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani)
摘要:Hakka studies rely strongly on history and historiography. However, despite the fact that in rural Hakka communities women play a central role, in the main historical sources women are almost absent. They do not appear in genealogy books, if not for their being mothers or wives, although they do appear in some legends, as founders of villages or heroines who distinguished themselves in defending the villages in the absence of men. They appear in modern Hakka historiography—Hakka historiography is a very recent discipline, beginning at the end of the 19th century—for their moral value, not only for adhering to Confucian traditional values, but also for their endorsement of specifcally Hakka cultural values. In this paper we will analyse the cultural paradigm that allows women to become part of Hakka history. We will show how ethical values are reflected in Hakka historiography through the reading of the earliest Hakka historians as they depicted Hakka women. Grounded on these sources, we will see how the narration of women in Hakka history has developed until the present day. In doing so, it is necessary to deal with some relevant historical features in the construction of Hakka group awareness, namely migration, education, and women narratives, as a pivotal foundation of Hakka collective social and individual consciousness.
其他摘要:Študije skupnosti Hakka se močno opirajo na zgodovino in zgodovinopisje. Kljub temu da imajo ženske v podeželskih skupnostih Hakka osrednjo vlogo, v glavnih zgodovinskih virih skorajda niso omenjene. V rodoslovnih knjigah se ne pojavljajo, razen kot matere ali žene, čeprav se v nekaterih legendah pojavljajo kot ustanoviteljice vasi ali junakinje, ki so se v odsotnosti moških odlikovale v obrambi vasi. Pojavljajo pa se v sodobnem zgodovinopisju skupnosti Hakka, tj. v najnovejši disciplini z začetki konec 19. stoletja, in sicer zaradi svoje moralne vrednosti, torej ne le zaradi spoštovanja konfucijanskih tradicionalnih vrednot, temveč tudi zaradi specifčnih kulturnih vrednot skupnosti Hakka. V tem prispevku bomo analizirali kulturno paradigmo, ki ženskam omogoča, da postanejo del zgodovine skupnosti Hakka. S pregledom najzgodnejših zgodovinarjev The skupnosti, ki so opisovali ženske Hakka, bomo pokazali, kako se etične vrednote odražajo v zgodovini The skupnosti. Na podlagi teh virov bomo videli, kako se je naracija o ženskah v zgodovini skupnosti Hakka razvijala do danes. Pri tem se je treba spoprijeti z nekaterimi pomembnimi zgodovinskimi značilnostmi pri oblikovanju zavedanja o skupnosti Hakka, in sicer z migracijami, izobraževanjem in ženskimi pripovedmi, ki so ključni temelj kolektivne družbene in individualne zavesti skupnosti Hakka.