出版社：Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts)
摘要：In this paper we consider several instances of the Slovenian affix ov, which surfaces in many, apparently unrelated contexts. Here we focus on (i) ov in verbs, where it can act as an imperfectivizer or a verbalizer, (ii) ov found in possessive adjectives and kind adjectives derived from nouns, (iii) ov which precedes the adjectiviser (e)n in denominal adjectives, and (iv) ov in nominal declension (acting as a genitive case ending in dual and plural or as a dual/plural augment). Building on the observation that certain affixes function either as inflectional or as derivational (see Simonović and Arsenijević 2020), and working within a Distributed Morphology approach which postulates that derivational affixes should be analyzed as roots (e.g. Lowenstamm 2014), we argue for a single multifunctional ov. This ov is a potentially meaningless root that can take as a complement other roots (thus forming a “radical core”) or phrases, resulting in different structures and consequently different stress patterns and meanings, but can also act as an Elsewhere allomorph, whose insertion is guided by an interplay of phonological and morphological constraints.
其他摘要：V prispevku obravnavamo več funkcij slovenskega morfema ov, ki se pojavlja v številnih, med seboj navidezno nepovezanih okoljih. Osredotočamo se na (i) ov v glagolih, v katerih določa nedovršnost ali samo besedno vrsto, (ii) ov, ki ga najdemo v svojilnih in vrstnih pridevnikih, izpeljanih iz samostalnikov, (iii) ov, ki se v izsamostalniških pridevnikih pojavlja pred pridevniškim morfemom (e)n, in (iv) ov v samostalniških sklanjatvah, kjer služi kot rodilniška končnica v dvojini in množini ali za podaljšanje osnove. Na osnovi trditve, da so nekateri morfemi bodisi oblikotvorni bodisi besedotvorni (gl. Simonović in Arsenijević 2020), in v skladu s pristopom, ki v okviru t. i. razpršene morfologije predlaga, da je treba besedotvorne morfeme analizirati kot korene (npr. Lowenstamm 2014), trdimo, da obstaja v slovenščini en sam večfunkcijski morfem ov. Gre za potencialno brezpomenski koren, ki lahko za svoja dopolnila izbira druge korene (in tako tvori korenski skupek) ali zveze, kar vodi v različne strukture in se posledično odraža v različnih naglasnih vzorcih in pomenih. Poleg tega ima lahko morfem ov tudi vlogo zapolnjevalnega alomorfa, katerega rabo določajo tako fonolo- ške kot morfološke omejitve.
