摘要:V tej razpravi bom zagovarjal misel - ki je v nasprotju s splošnim mnenjem - da empiriki neposredno prispevajo k družboslovru teoriji. Empirične raziskave niso nekakšni kamnolomi, kjer teoretiki nabirajo gradivo za svoje katedrale, ampak so same del teoretskega razvoja. Iz tega po mojem sledi, da spoznanj ne moremo prikazovati v poljubni obliki. Pomembno je, kako oprijemljiva je oblika in kakšne so poenostavitve, ki so sestavni del vsakega modela prikazovanja. Najmanj ustreza, če obliko prilagodimo zgolj trenutno najbolj priljubljeni leposlovni zvrsti. A če sprejmemo ta argument, potem marsikaj, kar moja stroka - socialna antropologija - prispeva k splošnemu družboslovju, ne more biti trajnega pomena. Morali se bomo odreči marsikateremu udobnemu konstruktu - npr. o zaprti družbi, o enoznačnem mitu itd.